Gabrijelov pasijon je zgodovinski roman o menihu, zaljubljenem v znanost in v svojo mladostno prijateljico, prelepo Lukrecijo, zeno mestnega veljaka. Zgodba je postavljena na zacetek sestnajstega stoletja, v obdobje, ko je bil Rim leglo pregrehe, za papeski prestol se je placevalo, podkupovalo, tudi ubijalo, povsem naceto avtoriteto cerkve je pri posvetnih vladarjih in preprostemu ljudstvu lahko vzdrzevala le se sveta inkvizicija, ki jo je prav v casu, ko sta v severni Italiji v blizini Genove odrascala nasa junaka Gabrijel in Lukrecija, vzpostavil papez Sikst IV. Toda hkrati je bilo to obdobje prebujajocega se razsvetljenstva in reformacije. Na Saskem je odrascal Martin Luther, po evropskih prestolnicah so ustanavljali stevilne nove univerze, studiume, in za prve novoveske znanstvenike se je zacenjala naporna in nevarna pot iz srednjeveskega mracnjastva. Gabrijel je pravi otrok svojega casa. Nezakonski sin mogocnega cerkvenega dostojanstvenika, o katerem dolgo zgolj sluti, je od rane mladosti nezavedno razpet med ljubeznijo do zenske in ljubeznijo do Boga, brezpogojno naklonjenost slednjemu pa ogroza se njegova prirojena zvedavost, ki je navkljub zaobljubi in vstopu v minoritski samostan ne more zatreti. Gabrijel noc za nocjo v katakombah domace katedrale secira trupla umrlih mescanov in skrbno opisuje in rise cloveske organe. Tvega naklonjenost svojih sobratov in predstojnika ter preizkusa potrpezljivost inkvizicije, ki prej ali slej zaide tudi v njihovo mesto...